Če bi mi nekdo pred leti rekel, da se bom enkrat tako zanimal za vrtne ograje in bil nad njimi tako navdušen kot sem danes, bi se samo nasmehnil. Včasih so se mi zdele kar malo smešne oziroma kot da ne pašejo na vrt. Ko pa sem pred časom urejal svoj vrt, sem videl, da temu ni tako. Začel sem razmišljati o ograjah, s katerimi bi lahko razdelil in uredil prostor, saj je imel kar nekaj težav, za katere sem menil, da bi jih rešila prav vrtna ograja.
Kar sem želel doseči, je bilo to, da bi svoj vrt porazdelil po določenih sekcijah. Na primer, tam, kjer sem imel zelenjavni vrt in sadno drevje, sem želel ločiti od preostalega vrta, ki je bil namenjen raznim aktivnostim. Poleg tega sem si želel tudi zagraditi celoten vrt. Zdel se mi je preveč izpostavljen, saj si nanj lahko stopil iz katerekoli strani, brez fizične meje med mojo in sosedovo parcelo. No, ravno zaradi tega so se mi začele vrtne ograje zdeti kot čedalje boljša rešitev. Poleg zasebnosti prinesejo tudi red in varnost, saj jasno definirajo meje in poti.
Kljub temu pa sem moral še vedno najti tisto pravo ograjo, ki bi bila primerna za želeni izgled. Nisem se želel kar tako odločiti za ograjo, katere videz ne bi pasal k mojemu vrtu oziroma hiši. Na srečo so vrtne ograje precej širok pojem, kar sem hitro ugotovil, ko sem začel brskati po spletu. Vse te moderne možnosti so bile prav nekaj posebnega, zato sem bil nad vsem skupaj zelo navdušen. Razmišljal sem med lesenimi, kovinskimi in aluminijastimi rešitvami; nazadnje pa sem izbral panelno ograjo z modernimi linijami, ki lepo dopolnjuje hišo in zahteva malo vzdrževanja. Pred montažo sem natančno izmeril teren, preveril mejo s sosedom ter razmislil o višini zaradi zasebnosti in vetra. Na koncu sem našel tisto vrtno ograjo, za katero sem res menil, da je prava, in se končno lotil domačega projekta.